Picture Stuff 4
- impreza911
- Član Subaru kluba
- Prispevki: 1369
- Pridružen: 15. December 2011, 17:03
- Kraj: Gornja Radgona
En Saabaru pred Čikaško univerzo... kdo s foruma?
http://shrani.si/t/R/pX/ZuGmNgZ/dscn1966sabaru.jpg
Cene bencina nihajo; od države do države je drugače; zaenkrat od 3.6-4.3$ na galono; dizel je dražji (zeleno)...
http://shrani.si/t/12/vU/4Z2UEaPw/dscn1954bencin.jpg
Milje minevajo počaaasiii.. omejitve na AC so čudne; 70 mph (= cca 110 kmh) je bilo max. Ponavadi vozimo 5 čez omejitev; prevažamo se z Mazdo CX7, 2.5L, avtomatik, tempomat,... dolgočasen avto, a dela; poraba slabih 9 litrov
http://shrani.si/t/3E/Wu/2QDbxnPH/dscn1932milje.jpg
Čikaška deep dish pizza; 18$, premer 30 cm; dobra, odlična; dovolj za 4 lačne;
http://shrani.si/t/Y/Ev/I5yK7US/dscn1986ddp.jpg
Jutri pičimo proti Denverju.
LP iz deževnega Čikaga.
http://shrani.si/t/R/pX/ZuGmNgZ/dscn1966sabaru.jpg
Cene bencina nihajo; od države do države je drugače; zaenkrat od 3.6-4.3$ na galono; dizel je dražji (zeleno)...
http://shrani.si/t/12/vU/4Z2UEaPw/dscn1954bencin.jpg
Milje minevajo počaaasiii.. omejitve na AC so čudne; 70 mph (= cca 110 kmh) je bilo max. Ponavadi vozimo 5 čez omejitev; prevažamo se z Mazdo CX7, 2.5L, avtomatik, tempomat,... dolgočasen avto, a dela; poraba slabih 9 litrov
http://shrani.si/t/3E/Wu/2QDbxnPH/dscn1932milje.jpg
Čikaška deep dish pizza; 18$, premer 30 cm; dobra, odlična; dovolj za 4 lačne;
http://shrani.si/t/Y/Ev/I5yK7US/dscn1986ddp.jpg
Jutri pičimo proti Denverju.
LP iz deževnega Čikaga.
Fiat.
Brez panike.
Brez panike.
Moja pridobitev - oil catch can by scooby.si... Slika:
http://www.subaru-slo.net/userpix/19_20 ... 3911_1.jpg
http://www.subaru-slo.net/userpix/19_20 ... 3911_1.jpg
http://i107.photobucket.com/albums/m315 ... 2626_o.jpg
http://i107.photobucket.com/albums/m315 ... 5237_o.jpg
http://i107.photobucket.com/albums/m315 ... 04/091.jpg
http://i33.photobucket.com/albums/d58/c ... C_0355.jpg
http://img85.imageshack.us/img85/7884/img0002pz.jpg
http://i107.photobucket.com/albums/m315 ... 5237_o.jpg
http://i107.photobucket.com/albums/m315 ... 04/091.jpg
http://i33.photobucket.com/albums/d58/c ... C_0355.jpg
http://img85.imageshack.us/img85/7884/img0002pz.jpg
The value of life can be measured by how many times your soul has been deeply stirred. (Soichiro Honda)
Eloksiranje je široko poznana tehnologija površinske obdelave profilov iz aluminijskih zlitin (EN-AW-6060,...).
Eloksiranje ima naslednje prednosti:
• enakomeren izgled površine,
• preventivna zaščita pred korozijo,
• površina odbija umazanijo, bolj higiensko,
• dekorativni videz površine,
• gladka površina,
• površina odporna na odrgnine z nizkim koeficientom trenja primerno za npr. strojne dele,
• električno izolativna površina,
• površina je primerna za adhezijo lepil in barve.
Priporočene debeline eloksiranega sloja so sledeče:
• 25microm Vpliv korozije in razjedanja površine je je zelo velik,
• 20microm Močan ali normalen vpliv na odprtem prostoru (npr. v transportni in gradbeni industriji), močan vpliv kemikalij v zaprtih prostorih (npr. v živilski industriji),
• 15microm Močno razjedanje površine v odprtih in zaprtih prostorih s suho in čisto atmosfero,
• 5microm brez vplivov v zaprtih prostorih,
• 3-5microm zaščitno eloksiranje pred obdelavo, kratkek čas razsola.
POSTOPEK ELOKSIRANJA
Postopek eloksiranja je sestavljen iz štirih korakov: pred – obdelava, eloksiranje, umirjanje in pečatenje. Najbolj razširjen tip eloksiranja je naravno eloksiranje. Po mehanski ali kemični pred obdelavi (cca. 10 minutnem luženju) in temeljitemu čiščenju površine (s tekočo vodo)se začne elektrolitski proces. Material se priključi kot anodo v tokokrog. Elektrolit je običajno sestavljen iz razredčene (25%-35%) žveplene kisline pri sobni temperaturi. Med procesom anodične oksidacije atomi kisika pridejo na površino materiala. Kisik in aluminij se vežeta in nastane prevleka aluminijevega oksida Al2O3 z veliko porami. Proces se nadaljuje, dokler ni dosežena zaželena debelina oksidove prevleke. V splošnem je debelina prevleke med 5microm in 25microm (pa tudi do 50microm).
Pečatenje
Nastala prevleka iz oksida, vsebuje veliko por, pribljižno 1011/cm2. Premer por je med 120 in 330 Ǻ . Da bi dosegli gladko površino moramo pore zapreti z voskanjem. To je obdelava v čisti vodi pri 95-98°C. Segrevanje spremeni aluminijev oksid v bohemid. Volumen naraste, pore se zaprejo. Oksidna prevleka, ki nastane je prozorne barve. Barvne odtenke lahko pridobimo z barvanjem z organskimi ali anorganskimi pigmenti. Natur eloksirani profili so dobavljeni v mat ali pol mat varianti. Običajno je nastala oksidna prevleka odporna na korozijo. Pod pogojem, da je površina čiščena, je vzdrževanje domala nepotrebno. Površino čistimo z vodo in neutralnimi detergenti. Topila ne vplivajo na eloksiran aluminij, močnih alkalnih raztopin pa se moramo izogibati. Odpornost na korozijo, razbarvanje in abrazijo običajno naraste skladno z debelino prevleke. Eloksirani ekstrudirani profili naj ne bi bili naknadno plastično preoblikovani lahko pa jih rezkamo in vrtamo, vendar dobimo neobdelan prerez obdelane površine. Varjenje moramo izvesti pred eloksiranjem.
Eloksiran aluminij je dobro zaščiten pred korozijo, še posebej s pH vrednostjo med 4 in 9. Če je površina v stiku s posebno alkalno raztopino jo ta lahko poškoduje. Eloksiran aluminij moramo varovati pred apnom, cementom in »gipsom«. Vidne površine morajo biti zaščitene z zaščitno folijo. Trdota oksidne prevleke je odvisna od postopka eloksiranja. V glavnem je trša od stekla in približno enako trda kot korund.
Prevleka je transparentna. Vizualni občutek eloksirane površine natur ali druge barve je odvisen od zornega kota. Na površini se lahko pojavijo razpoke pri temperaturi večji od 100°C.
Sestavek sem prevedel po spodnjem viru:
SAPA, Aluminium extrusion manual, Sapa marketing department and J&L Annonsbyra AB, Marec 2000
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gostov