Porinili smo razbita čudesa, nato pa (že segret avto
ker sem ga namerno pustil prižganega) počasi dol - tako, da je desna stran vozila ob cesti (malo kamenja in vej mu ne škodi toliko kot izlet s ceste
).
Najboljša je bila ena mlada družina (mislim, da z Berlingom ali nekaj takega) - bili so petdeset do sto metrov naprej od konca soljenja in niso mogli (upali) ne naprej, ne nazaj. Avto je pač stal na meji tistega, da začne drseti. Enostavno so ga zapustili ... Je jeba tole.
Mnogi rinejo v težave, za tiste je kdaj kar prav, da jih spametuje, nekaterim pa res ne privoščim.
Predstavljaj si najbolj drsečo zlizano podlago, kar si jih videl, dodaj še mraz (-8), klanec (na nekaterih delih kar strm), cesto brez ograje ... in kup pločevine in ljudi. Kurc - ni bilo za slabe živce. Moram enkrat res verige notr vreč.
cesta malo visi. Pa še v desno sem takoj poskusil priti - kot je na tisti sliki vidno, je tam možno zapeljat na manj drsečo podlago. Uspelo je - na pol. In ko sem ravno razmišljal, da ga moram poravnati, je mimo (ampak res za milimeter) kot raketa PRIDRSEL Seat 
