Mi ni dalo miru in sem šel preverit, najprej nad Podlipo v en strm lokalni klanec, ki pelje v smeri Rovt. Nad zadnjimi kmetijami je bila cesta še vedno vzorno splužena, a tako svinjsko drseča, da se peš ni dalo premikat. Vsa gnana kolesa so kar lep čas dobro grizla, a me ustavi obtičan avto malo višje. Z avtom se ustavim in začnem lezt malo nazaj malo bočno. Volan ne naredi ničesar, bremze tudi nič. K sreči me zasuka za 90 stopinj in se zagozdim v oba roba ceste. Matr, kako natančno spluženo, ravno za dolžino mojega avta.
Nekako se mi uspe rešit iz tega primeža in pričnem se spuščat zelo počasi, 1. prestava in reduktor z nežnim zaviranjem, maksimalna hitrost 10km/h. Pridem na precej odprt travnik in skočim merit višino. Vsega skupaj 32cm. Tako težkih pogojev na sicer spluženi, a povsem gladki cesti še nisem doživel.Ma, ne me hebat, saj je zima! Poskusim še v en klanec, mimo vseh vikendov in kmetij, cesta se spet pošteno ustrmi, proti 20%, kolesa že vrti v prazno in spet obstanem, no ja, za sekundo dve, in že lezem nazaj. Tokrat situacija precej bolj kritična, saj je na eni strani skoraj takoj pod robom ceste strm graben in občutek vse prej kot prijeten. Nekako se z avtom naslonim na naplužen sneg in obstanem. Najprej nikakor, nazaj pa gravitacijsko, k sreči se mal zagozdim v naplužen sneg. Stopim ven. Peš se komaj premikam. K sreči je bil usek v gornji rob ceste ravno dovolj velik, da sem avto ritensko nekako zasukal za 90 stopinj, s prekrasnim pogledom na globok graben. Zasukam volan po klancu navzdol in avto že sam od sebe prične spreminjat smer, k sreči bolj kot je do konca zategnjen volan in v smeri ceste. Spuščanje je tu bilo še bolj ubijalsko kot prej. Avto drsi z bremzami, brez, volan ne reagira, aaaaa! Kolesa le zagrabijo v puhast sneg in volan naredi svoje, spet baam v naplužen sneg, da se malo ustavim in... nasedem.
Ma dost mam! Mal pocukam naprej, nazaj, naprej in nekako dobim moment za ritje po polmetrskem napluženem snegu, volan seveda ne uboga, k sreči pa se kot naročen pojavi manjši peskokopec ob cesti in me odnese v čistega celca, kjer se le uspem spravit v željeno smer in nazaj na cesto,levo pa vseskozi strm graben. Malo nižje se lovim po nezvoženem snegu, da kolesa bolje grabijo in končno se ustavim, spet na čistini. Na travniku zopet izmerim, 43cm, starega 12cm, nov je na vrhu precej suh, gotnjih 10 cm čistega puha. Prvič da Zaplane sploh nisem osvojil, res pa da sem se je lotil z dveh najbolj strmih koncev.I'am too old for this shit. :efwefw
