Stari Forester

[BackW00d]

A morm klimaša menjat, heh? Zaekrat mi je sicer še vedno zastonj uredil, ali pa res res skonto, pa še brez dokaza, tko da je šlo mim državne krajarne,...mislm, blagajne. Ampak mi je nakazu da če bo kdaj treba cel sistem nafilat, da bo defenitivno računal

Tokrat mi je 100g tega "1234" napolnil zastonj, ker sem bil prvi pri njemu z novim plinom, pa je želel stestirat "tanovo" napravo na "tanov" plin. Avto zaenkrat hladi ko satan, no to je slaba primerjava....klima dela kt še v nobenem avtu do zdej uglavnem. Danes pri ~30 v štirih urah vožnje sem mel ventilacijo na 2/8 pa na 23°C ves čas in nevem če mi ne bo jutri grlo zatajilo S tem da sem se v totalno razgret (cel dan na soncu parkiran) avto usedel ob 13h. (Turan 2017 - črn k dimnik od znotraj)

[aleks]

Jebeš legalen....V Turana mi filajo ta "1234" plin ki ga klimaši cenijo 70€ na 100g. Da mi spusti komplet sistem in ga moram kupit 550g se raje v koleni ustrelim, kot da še kdaj nafilam klimo po polni ceni.

Ali z LPG-jem isto dela, in ni škodljiv za sistem? Predvidevam da je kle na udaru samo kompresor?
Ker sem že slišal da folk pride z najnovejšim avtom na ta tanov "1234" plin in majo prelotane nastavke na tastarga R134, da ga lahko nafilajo za 30€

Na udaru ... mislim, tlaki že niso kar enaki, saj tudi vrelišče ni, sploh pa molska masa. Druga reč je pač nevarnost ob puščanju. Če se to godi v motornem prostoru je pač tveganje več ali manj podobno tveganju puščanja pogona na LPG, razmeroma skromno. Motorni prostor je dokaj ventiliran med vožnjo. Razen ob parkiranju v zaprtih prostorih, sploh nižje od nivoja terena. Večje sranje je, če spušča na priključkih ali izparilniku v kabini. Tam zaradi majhnega volumna kabine hitreje (oziroma že ob neznatnem puščanju) pride do nastanka mešanice, ki bi se potencialno lahko vnela. Kruster sicer, (če še prav vem), ne kadi. A avtoelektrične (in klima) napeljave v 20 let starih avtih pač niso kot nove.
Najbolj pomembno pa je, da LPG iz jeklenke ni sušen. Vsakič, ko se menja plin v napeljavi (čeprav se fila s sušenim hladivom) bi bilo dobro menjati še filter/sušilec v napeljavi. Tudi pri domačih hladilnikih, skrinjah itd, kaj šele v avtu, kjer puščanja praktično ne moreš preprečiti. Potem pa še podmazovanje kompresorja, čeprav je sam en štamprle olja, fino sem in tja preverit, menda je higrospkopno in že zato rabi suho hladivo in menjavo sušilca. Naj me kdo popravi če ni res (hladiva gotovo so).

[strumf666]

https://www.mahle-aftermarket.com/media ... screen.pdf
Olja za klime so higroskopična. Sušilec za plin mislim da tut "pravi" klimarji redko menjajo, bolj po potrebi oz. če so težave. Sicer ugibam, ampak glede na velikost piksne ima sušilec verjetno zadostno kapaciteto za mnogo let in dopolnjevanj (vkolikor ne pride zrak v sistem oz. ni sistem polnjen z vlažnim plinom, seveda). Mislim da se neka LPG-ju podobna "mešanica" uporablja v hladilnikih in skrinjah, odkar so freone vrgl iz uporabe, tko, da, hladi očitno že, kolk so pa kompresorji prilagojeni za eno ali drugo hladivo pa ne vem.

[aleks]

Serviser pač menja sušilec, če si pripravljen plačat. Vsekakor pa bi bilo to po mojem potrebno, če se klima ponovno polni zaradi izgube plina, ali ko vsota mas dopolnjejenga plina nekak doseže celotno maso plina v sistemu, ko se menja kompresorsko olje (da bo dlje nekontaminirano, itd).

[kruster]

Redno vzdrževanje ali ....

IMG_20210727_134300.jpg

IMG_20210727_141041.jpg

IMG_20210727_134337.jpg

IMG_20210727_151743.jpg

[kruster]

Pred časom sem omenil , da bi bilo dobro preurediti Subaruja na drva , vendar ni še prišel na vrsto , najprej je bil https://youtu.be/xfwHngiZVl0

[BackW00d]

Najprej vidim boljer ob strani...ok...kul, sem še preživel...nato pa vidim harmoniko spredaj, sem se pa naglas zasmejal

Ampak stvar dela, vsa čast!
A tu ni nevarnosti da pride ogenj nazaj v sod in, da tisti sod kot za prvi maj, malce v zrak skoči?

[aleks]

A tu ni nevarnosti da pride ogenj nazaj v sod in, da tisti sod kot za prvi maj, malce v zrak skoči?

Iz dveh razlogov ne; sistem je po podtlakom sesalnega kolektorja, in sod na desni traktorja (tisti s pokrovom na klipsno) je filter, ki služi tudi kot spark arrestor, oziroma flame arrestor. Plamen ogljikovega monoksida ne more skozi režo, ki je med delci filtra (običajno kar lesni oblanci) po principu delovanja Davysove varnostne svetilke za rudnike, iskra pa tudi ne. Oblanci prestrežejo vse morebitne delce, ki bi prileteli iz pirolize, recimo pepel ki je abraziven.

[BackW00d]

Koliko je pa predpriprave da lahko zaverglaš motor in začneš delat? Predvsem me zanima časovno.

[kruster]

Alex , hvala za dobro razlago , super,... da meni ni treba tipkati , ker tipkam "zlo počas", drugače pa zagon do plamena ,ki ga vidite traja cca 5min , ... razmišljam , da pri naslednji gradnji (za Subaruja) vgradim dolge žarilne svečke za zagon,...

[ORLY]

Bravo majstori
Ta sistem je bil med WW2 popularen v VB, ko je bilo pomanjkanje goriva. Premog bi isto funkcioniral?

[aleks]

Bravo majstori
Ta sistem je bil med WW2 popularen v VB, ko je bilo pomanjkanje goriva. Premog bi isto funkcioniral?

Še bolj so to uporabljali v Nemčiji. Premog deluje, a moraš gorivo malo navlažiti. Podobno delujejo koks baterije v jeklarnah, kjer iz premoga delajo generatorski plin, oziroma, včasih so temu rekli "mestni plin", ker so ga uporabljali največ v Angliji v času industrijske revolucije za razsvetljavo. Plin ki nastane ni samo ogljikov monoksid, temveč je zraven še plinasti vodik, približno 3:1 za CO. Iz tega plina so v nacistični Nemčiji med II. svetovno vojno sintetizirali bencine in dizelsko gorivo (premoga so imeli na voljo dovolj po rudnikih Nemčije in Šlezije) po Fischer-Tropschovem postopku.

Tak postopek uplinjanja lahko izkoristi malo slabše premoge, tudi šoto v sili. Važna je le nizka vsebnost žvepla. Z odkritjem velikih polj zemeljskega plina je ta industrija počasi zatonila. Danes kuhajo premog največ jeklarne za pridobivanje koksa in nekatere panoge kemijske industrije, ki še uporabljajo generatorski plin za sintezo ogljikovodikov.

Uplinjanje premoga za gorivo, bi bilo po mojem po današnjih maloprodajnih cenah premoga kar drago, in dvomim da bi se splačalo. Še uplinjanje lesa bi bilo dvomljivo ekonomično. Pri nas je prm bukovih drv (svežih, ne sušenih, na metrce) 80 eurov, plus dostava. Sam sem preklopil na toplotno črpalko za ogrevanje že pri ceni 65 eur za prm. Pa mam uplinjevalni kotel (dela točno po enakem postopku kot Krusterjev generator plina, le da nastali plin sežge takoj v izgorevalni komori).

[kruster]

Alex , se tudi ti kaj ukvarjaš z lesnim plinom, ko tako dobro poznaš postopek,...??

[aleks]

Včasih sem se, kot monter in serviser kotlov za CK na pirolizo avstrijskega proizvajalca ETA. Pri Avstrijcih prideš vsako leto za dva-tri dni v Avstrijo na izobraževanje, pa še po "prvi" izobrazbi sem kemik, te reči so včasih učili v srednji šoli. Potem sem si tak kotel (pa ne ETA, to je zame predrago) omislil tudi še doma. Tako, da sem zgeneriral že enga lesnega plina tudi veliko (naša hiša za kolikor toliko toplo zimo rabi 13 do 15 prm suhih drv). Zdej pa že tri zime nisem niti vžigalice prižgal.