Re: Klepetalnica - kar ne sodi drugam PART 12

[subi92]

Je bil čas...

[zokster]

No, pa začnimo.

https://www.tractionconcepts.com/Subaru ... s/1853.htm

Zanimivo. Pa cena dokaj zmerna.

[BackW00d]

Ta zadeva ziher dela...do neke mere...ampak to je daleč od navadnega lamelnosklopičastega LSD-ja. Predvsem nekak mislim da ima nek končni navor ki ga lahko "prenese" na kolo ki ne koplje. Vprašanje če ga je dost da ti to dejansko pomaga kam zlezt po samo eni gumi naprimer.
Predvsem je problem, da mogoče za dodatnih 300-500€ dobiš pravi locker ali nek bolj dovršen diff (mogoče ne ravno nov?)?

To je tolk preprost vseskup, da me čudi da se še ni našel nekdo, ki bi to prodajal "bulk" v miljonih kosih za 30-50€.
In ja, tukaj medsebojno drsijo dve direkt železni ploskvi in dif v sakem obremenjenem ovinku načeloma "riba". Kaj to pomeni dolgoročno za ležaje in ostalo zobovje znotraj je vprašanje.

Kolega vem daj e to kupil doma narejeno za BMW-ja za driftat za 50€ če se ne motim? Pa je prav identična stvar tisto...

[strumf666]

Sej vsi diff-i delajo samo do določene mere
Še celo lockerji delajo sam dokler ne popustijo

[BackW00d]

Pač hotel sem rečt da tista "flanšna" z premerom 5cm ki nalega v velikosti kaj pa vem, max 10^cm2 (to so zdej cifre povsem iz glave na prvo žogo) ne more prenest 50+Nm navora, ki te lahko porine nekam ven iz ene jebe.

Sklopka je 230mm velika pa ima 5cm širok pas namenskega materiala ki grabi z višjo silo kot železo na železo. Pa veš da sklopko v prazno zavrtet ni problem.
Tko da dvomim da kaj prav hudo pomaga takle "limited slip"...mislim, na konc koncev naredi limiter slip, le da sem mnenja da je tega limiter slipa za na prste ene roke Nm.

Precej bolj učinkoviti se mi zdijo tisti lockerji, ki imajo zobe pa štango vmes. Tisto se mi zdi bolj direktno in lahko v določenih pogojih dejansko zagotovoi deljenje 50/50. (ja, saj tudi oni zgornji lahko, ampak sistemska moč/navor celega sistema en napram drugemu pomoje varira v rangu dekade ali več...).

[vrecha]

Ne mešat navora, ki je v danem trenutku vožnje potreben za premik vozila z max. navorom, ki ga lahko proizvede pogon in max navorom, ki ga prenesejo posamezne komponente pogona (npr. blokada, preden odpove, ali pa osovine itd).

Navor, ki je v vsakem trenutku vožnje potreben za vrtenje koles in kot želimo za premikanje vozila, določajo sile trenja ter lepenja med podlago ter tekalno površino (najmanj obremenjene) gume. Če ta ne presega navora, ki ga je od sebe sposoben dati pogon, potem se vozilo premika. To je na zgornji strani lestvice, kadar imamo opravek s površinami, ki "držijo". Spodaj, kadar ni zadovoljivega oprijema, je navor na kolesih majhen in imamo druge sorte problem. Preveč navora s strani pogona "suče kolesa v prazno." Nekje tam spodaj je meja, koliko navora potrebujemo, da še premikamo vozilo in koliko ga ponuja stik med podlago ter najmanj obremenjeno pnevmatiko (govorimo o odprtih difih) Nesimetrijo na oprijemu posameznih koles se rešuje z zapiranjem diferenciala, ki je lahko delna (LSD ipd) ali polno sklopljena. Oboje ima zgornjo mejo navora, ki ga lahko vzdrži. Nad to mejo LSD ipd "ne delajo," kar pomeni, da ostanemo cca z odprtimi difi. Popolna zapora pa drži več, pač do loma najšibkeške komponente.

Iz tega sledi, da še tako šibka delna zapora ni zanemarljiva, seveda v primerni situaciji. Morda, ker je ravno sveže, analiza mojega včerajšnjega primera.


https://s9.mojalbum.com/17370239_300000 ... 014642.jpg

Dokler sem se še premikal (iz metra v meter slabši oprijem, plus nujen rahel, najmanjši možen ovinek, ki je povečeval asimetrijo že tako nizkega oprijema), bi mi vsak, še tako šibek LSD pomagal narediti še meter, dva, tri, več, morda bi celo zvozil. Ko se je enkrat ustavilo in se je začelo kopanje ter podnice, bi mi popolna zapora zelo pomagala. Ker imam pa le en odprti dif, je pa tako kot je - športno, na malo drugačen način.

[zokster]

A kdo tole uporablja za gretje bazena?
https://www.ceneje.si/Izdelek/5018982/ ... 120x120-cm



Kaka je kaj kvaliteta izdelave? Je trdno, al z mezincem zapres pretok?

[BackW00d]

Se absolutno strinjam, vendar sem še vedno mnenja da tista podložka tam vmes ne naredi nič kaj uporabnega navora. Navor ki ga rabiš da se avto premakne iz dreka ni v redu 10-20Nm ampak v redu 100+....In tista podložka ki prenese pol kile, kilo ali magari dve kili ne bo spravila avta ven. Pomoje več dobrega narediš s tem da odklopiš stabilizator, ker roko na srce večkrat kot te muči da je na ravnem samo ena guma na podlagi te muči zgibanje vozila ko sta dve gumi neobremenjeni in s tem nimata oprijema...

[BackW00d]

A kdo tole uporablja za gretje bazena?
Kaka je kaj kvaliteta izdelave? Je trdno, al z mezincem zapres pretok?

Prav tega sicer nisem še videl v živo, vendar pri fotru sva probala že doma narejeni grelec iz cca 50m črne vrtne mehke cevi, zavite v krogu na črni podlagi in pokrito z pleksijem, in tudi odkrito brz plexija. Nato pa smo "nadgradili sistem še z dejanskim solarnim grelcem za na streho.

Pri obeh je voda tekla ven s par °C višjo temperaturo, vendar pa je bil pretok zelo šibak, kot si omenil se je vodo dalo zapret z mezincem brez težav. Pretok je bil kaj pa vem 10 litrov na minuto. pa nevem če nisem preveč rekel. Pač ta veliko posodo od jupola je polnilo 100 let

Nato sva zamenjala pumpo za neko tlačno pumpo in pretok je bil ful dober, vendar pa je temparatura narastla tako malo, da si komaj lahko opazil da je kaj razlike...

Torej je tukaj nek kompromis, al gre voda počas, pa se bolj segreje ali pa gre voda hitreje pa se manj segreje.

Nama z očetom je bilo sprva to čudno, ker nisva razumela zakaj to ne dela če pa tisti na strehi (sicer trojni panel) doseže 100°in več brez težav. Vendar edina razlika tam je ta, da solarni panel z ornk elektroniko napumpa mrzlo vodo v kolektor, nato pa jo tam pusti dlje časa da se ta segreje na visoko temperaturo. Tisto super segreto vodo pa potem precirkulira v zalogovnik kjer se temperatura prenese v zalogovnik.

Tukaj ne poznam dosti fizike zadaj. A je bolje da počakaš, pa da se tale ponjava segreje na 100°C pa potem tisto spumpaš v bazen, al je tu ista rit če pač konstantno kroži...

Opazila pa sva da najbolj dobro vodo segreje temna ponjava, ki pa ni "uležana" v vodo ampak je dejansko napeta nad vodo, da ustvarja zračni mehur.
Midva sva dala na sredino bazena kar lestev in čez to lestev napela original ponjavo, ki pride zraven. In voda se je ziher bolje segrela čez dan. Vendar pa je bila težava, da je vsak rahel veter odkril bazen in slej kot prej raztrgal ponjavo. Ta ponjava itak naredi potem "toplo gredo" in nekak je to še največ naredilo za toplo vodo v domačem bazenu. Logično je po eni strani, ker ima bazen 20x večjo površino kot pa takale podloga na tleh

[Topo]

Izgube toplote kolektorja v zrak so večje pri višji temperaturi kolektorja. Izkoristek pa je večji, če so izgube manjše. Torej kadar ima voda velik pretok in majhen dT. Kljub občutku, da se voda ni segrela skoraj nič.

Pri sončnih kolektorjih, ki si jih omenil imaš dve možnosti.

1.) Če je pogoj za vklop črpalke velik dT, dobiš v enem sončnem dnevu npr. 100L vroče vode na vrhu in 200L mrzle vode spodaj v bojlerju. Izkoristek je slabši, je pa del vode uporaben za tuširanje.

2.) Če je pogoj za vklop črpalke majhen dT, dobiš 300L mlačne vode. V tem primeru iz sonca pridobiš več kWh energije, tuširat pa se z mlačno vodo še vedno ne moreš.

V bojlerju se voda razsloji, ker gre topla gor, hladna pa dol. Zato cev od koder teče voda v pipe zajema vodo na vrhu bojlerja.
Pri bazenu vodo prisilno mešaš, ker hočeš imeti homogeno temperaturo vode. Zato je za bazen boljša 2. možnost.
Za bojler pa je boljše najti neko vmesno varianto, torej čim nižjo temperaturo vode, ki ti še zadostuje za uporabo. Ni pa smiselno preveč nižat temperature vode, če te skrbijo škodljive bakterije, ki jih višja temperatura vode uniči, nižja pa ne.

Uležana črna ponjava na gladini vode bi morala ogret vodo najboljše. Seveda pa taka ponjava na otip ni topla, ker vso prejeto energijo takoj odda vodi. Ima temperaturo vode.

[BackW00d]

No tu si mi dejansko odprl oči kar se tiče boljerja in slojenja tople/mrzle vode...zdaj mi je tudi jasno zakaj ima bojler dva odvzema temperature za prikaz na elektroniki in tudi analogno na samem bojlerju, oziroma zalogovniku.

Kar se bazena tiče se strinjam da je opcija 2 boljša. Vendar če prešteješ pretok skozi cel dan, vidiš da si v bazen s 15 kubiki vode spustil mogoče pol kubika vode s stopinjo ali dve višjo temperature od temperature bazena. To se niti ne pozna na končni temperaturi potem. Nekako mi tu deluje da je odvzem enega takega majhnega kolektorja bolj slab. No pa saj če preračunaš da so trije paneli dosti da (sicer res fejst) segrejejo 400-1000 litrov vode v zalogovniku (ki je sicer izoliran)...nekako nek mali kolektor ne more naredit čudeža pri 15 kubičnem bazenu, ki izolacije sploh nima.

Recimo "samo" 150m višinske razlike nižje pa isti bazen na takorekoč isti legi poleti dosega skoraj da 27-28°C medtem ko pri našem fotru jedva kdaj vidi 25-26° pa še to samo če je res par dni zapored lepo vreme. Razlike je le v temperaturi skozi noč. Saj so poleti noči višje dosti hladnješe...
Mogoče ima pa kaj vpliva pri obdržanju toplote skozi noč ponjava z ujetim zrakom, ki deluje kot izolacija proti oddajanju toplote? Napram uležani ponjavi?

[Topo]

Tako je, ujet zrak je dober izolator. Sem navajen, da je tudi ponoči pretoplo, zato nisem niti pomislil na to, da se v višje ležečih krajih ponoči zrak precej ohladi. V tem primeru ujet zrak pod ponjavo zelo pomaga, da se ponoči bazen manj ohlaja.

Pravilno si ugotovil, tisti kolektor je premajhen, da bi bistveno vplival na temperaturo 15 kubičnega bazena. Za to bi potreboval precej večji kolektor.

[aleks]

Tako je, že 5-10 cm zračna blazina poleti dovolj izolira. Prejšnji lastnik naše hiše je najel izvajalce Šalabajz krovstvo d.o.o. Živim na skoraj 600 m nadmorske, pa je poleti v mansardi v nočeh vroče enako kot v mestnem bloku. Zrak se ujame pod streho, ker odzračevanje in zračni kanal nista pravilno dimenzionirana da bi se čez dan ustvarilo dovolj vzgona proti slemenu, da bi lahko segret zrak ušel. Pišlivih 7-8 cm ujetega zraka poleti tako učinkovito izolira, da se čez dan nabrana toplota izgubi šele nekje po 4 uri zjutraj namesto da bi se dalo dihat že ob kakih 10-11ih zvečer. Ko bi bilo najlbol lušno spati, moram vstat in it na šiht. Da to popraviš moraš seveda razkrit komplet streho, zmontirat pod letve strešnikov 10 cm letve za zračni kanal, in primerno dimenzioniran odzračnik. Bodisi skozi režo med streho in slemenjaki, ali z uporabo posebnih odzračnih strešnikov, (ki za moj fazon strešnikov ne obstajajo, torej predelava slemena na odzračno režo).

[LSlabe]

Tako je, že 5-10 cm zračna blazina poleti dovolj izolira. Prejšnji lastnik naše hiše je najel izvajalce Šalabajz krovstvo d.o.o. Živim na skoraj 600 m nadmorske, pa je poleti v mansardi v nočeh vroče enako kot v mestnem bloku. Zrak se ujame pod streho, ker odzračevanje in zračni kanal nista pravilno dimenzionirana da bi se čez dan ustvarilo dovolj vzgona proti slemenu, da bi lahko segret zrak ušel. Pišlivih 7-8 cm ujetega zraka poleti tako učinkovito izolira, da se čez dan nabrana toplota izgubi šele nekje po 4 uri zjutraj namesto da bi se dalo dihat že ob kakih 10-11ih zvečer. Ko bi bilo najlbol lušno spati, moram vstat in it na šiht. Da to popraviš moraš seveda razkrit komplet streho, zmontirat pod letve strešnikov 10 cm letve za zračni kanal, in primerno dimenzioniran odzračnik. Bodisi skozi režo med streho in slemenjaki, ali z uporabo posebnih odzračnih strešnikov, (ki za moj fazon strešnikov ne obstajajo, torej predelava slemena na odzračno režo).

haha, sva čist na istem jaz sicer ne spim v mansardi, imam pa itaq namen komplet ostrešje menjat...

[vrecha]

Navor ki ga rabiš da se avto premakne iz dreka ni v redu 10-20Nm ampak v redu 100+...

Res je, zato v takšnih primerih noben LSD ipd ne pomaga. Ali 100% zapora ali pa imaš odprti diferencial. Ampak kar pozabljamo je, da je to le ena od situacij, kjer je potrebna kontrola prenosa navora v diffu in vsi ocenjujemo učinkovitost LSDjev ipd zadev na tem primeru. Vsi tisti videi z avtom, ki stoji na naklonu, z eno/dvema gumama v zraku so do neke mere zavajujoči. LSD ipd blestijo in opravičujejo svoj obstoj prej, preden se avto ustavi.

To vedo inženirji v razvoju 4x4 pogonov že dolgo. LC80 je imela že v začetku 90ih kombinacijo LSD ter popolne zapore v sredinskem difu, v faceliftani 80ki je zadeva šla tudi v zadnji diff. Mitsubishijev Super Select je že v 80ih poizkušal podobno, na malo drugačen način.

Današnje generacije terencev, ki so namenjene še za kaj drugega kot za strogo delovna vozila (recimo LC200, novi Patroli, Defender ...) imajo možnost popolne zapore samo še v sredinskem diffu. Vse ostalo delajo ali mehanski ali elektro-pnevmatski ali elektro-hidravlični sistemi kontrole prenosa navora, ki so različno močni, a vsi spustijo prej kot akse - torej se ne morejo primerjati s 100% zaporami. In lahko ti povem iz prve roke, tak avto v rokah bloody beginerja leti po pesku enako dobro, včasih celo bolje kot klasični terenec v rokah izkušenega operaterja. Seveda z enim disclaimerjem - dokler se ne ustavi. Zavedanje tega in priznavanje tega nam, ki smo "zrastli" s klasiko, dela težave. In tukaj ima tudi misel, da vsak, še tako šibek LSD, pomaga, opravlja koristno delo, a takrat, ko še ne pomislimo, da ima LSD karkoli za početi.

Seveda so tukaj še druga vprašanja, predvsem finančne smotrnosti vgrajevanja takšnega ali drugačnega LSDja (in tu se popolnoma strinjam - tudi jaz ne bi vgrajeval takšnega prčka nikamor, ni šans), ali pa dolgoročne finančne vzdržnosti uporabe novih generacij terencev, ki pač niso narejeni, da bi trajali. A z idejo LSDja ter njegovo koristnostjo nimajo direktne veze.